Več o projektu si lahko preberete na tej povezavi Cirius Vipava.
ZAKLJUČNA KONFERENCA IN IZMENJAVA UČENCEV V OKVIRU PROGRAMA DODATNEGA USPOSABLJANJA
Projekt Program dodatnega usposabljanja se je zaključil. Kot pika na i je v petek, 23. in v soboto 24. septembra 2022, v Vipavi potekala zaključna konferenca. Na konferenci je bilo predstavljeno delo v okviru modulov, ki so jih na posameznih šolah izvajali v času izvajanja projekta. Vsaka izmed mentoric je predstavila delo, ki so ga izvajali vključeni učenci. Posebej smo izpostavili posebne dosežke.
Eden izmed teh je prav gotovo ta, da smo v okviru projekta razvijali čut za dobrodelnost. Pomagali smo pri pripravi paketov hrane na rdečem križu ter izdelovali ladjice iz papirja za projekt društva UP-ornik iz Maribora. Pridružili smo se šolski akciji zbiranja odpadnega papirja.
Zelo smo ponosni na naše delo. Marsikdaj smo sošolcem in zaposlenim na šoli »posladkali« dan s pecivom, ki smo ga pripravili. Prav tako smo ponosni na naš prispevek k urejeni šolski okolici ali druga mala dejanja, s katerimi smo prispevali k boljšemu počutju vseh na šoli. Naučili smo se poslušati drug drugega, sodelovati, težiti k doseganju skupnih ciljev. Razvijali smo ročne spretnosti, se naučili marsičesa novega ali samo utrdili že prej usvojena znanja. Bolj se zavedamo, da je sodelovanje ključni cilj do uspehov. Spoznali smo različne poklice, ki so dosegljivi tudi učencem, ki končajo program nižjega izobrazbenega standarda na šoli s prilagojenim programom.
Imamo tudi že nekaj idej, kako bi nadaljevali z uresničevanjem ciljev iz projekta tudi v prihodnjih letih. Tako učencem na šoli omogočamo vključevanje v interesni dejavnosti Svet poklicev in Mizica, pogrni se, katerih cilji so nadaljevanje idej PDU. Iskali bomo tudi možnosti spoznavanja in opravljanja različnih poklicev in opravil v lokalnem okolju.
Na zaključni konferenci je bila s strani zunanje evalvatorice predstavljena tudi ocena izvedenega projekta v celoti. Vsi skupaj smo ugotavljali, da bi bilo cilje iz projekta nujno v čim večji meri vključiti v vsakdanji vzgojno izobraževalni proces na šolah.
Med ostale učence iz vseh vključenih institucij sta se vključila Marcel in Žan. V času konference so se družili in spoznavali lepote Vipave. Pridružili so se nam na kulturnem programu.
Sledilo je druženje mentoric in učencev na daljšem sprehodu po Vipavi, na večerji in na »PDU ima talent«, kjer so učenci predstavili svoje pevske in plesne sposobnosti.
Sobota je bila namenjena sprehodu po Vodni poti Vipave, kjer smo se naučili marsikaj o številnih izvirih reke Vipave in si ogledali naravne in kulturne znamenitosti mesta.
Po slastni pici smo se utrujeni a polni vtisov odpravili na dolgo pot proti domu.
Na tem mestu bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki so nas na tej poti spremljali, nas podpirali in nam omogočili, da smo pridobili vse naštete izkušnje.
V okviru modula Priprava in spremljanje ciljne populacije so potekale aktivnosti, vezane na analizo načrtovanega dela. Preko pogovorov smo iskali možnosti za vključevanje dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru projekta, v delo z učenci v naslednjih šolskih letih. Potekala je okrogla miza in srečanja mentorjev v Izoli. Pripraviti je bilo treba prispevke za zaključni bilten.
Urejali smo brežino pred šolskim vhodom – posadili smo nove rastline, ki so nam jih podarili ob obisku posestva Biotehnične šole Ptuj. Na obisku smo spoznali prostore posestva – delavnice, v katerih poteka praktični del pouka in vrtove, učno pot ter si ogledali stroje, ki jih uporabljajo v okviru pouka. Popeljali smo se tudi s traktorjem. Postregli so nam z doma pripravljenim jabolčnim sokom ter zeliščnimi napitki ter sveže pečenimi rogljički. Na koncu smo si s servietno tehniko okrasili kozarec.
Pripravili smo tudi zaključni dan projekta. Zjutraj smo si pripravili zdrav zajtrk s kosmiči, sadjem in jogurtom. Nato smo spekli mafine za vse učence in zaposlene na šoli. Za kosilo smo si pripravili nadevano papriko in pire krompir. Seveda smo ves čas skrbeli tudi za urejenost delovnega prostora.
Dokončali smo mozaik na mizi, ki bo krasila naš atrij. Delo je bilo zahtevno, morali smo biti strpni, natančni in sodelovalni. Tako smo krepili vse kompetence, ki smo jih pridobivali v času vključitve v projekt. Ponosni smo na končni izdelek.
Še enkrat smo uredili atrij, pograbili okrog igral, pometli ter pograbili storže in suhe veje na drugi strani šole. Seveda ni šlo brez sladkega zajtrka, ki nam je olajšal delo.
V mesecu marcu smo pripravili tri sladice, s katerimi smo si polepšali naporno delo v šoli. Najprej smo se lotili priprave »zemlje s črvi«. Čokoladna krema, ki smo ji dodali bonbone v obliki črvov in zdrobljene oreo piškote, nas je zelo nasitila. Spekli smo tudi čokoladno rulado, ki smo jo namazali z domačo marmelado. Pripravili smo še čokoladno jabolčni kolač, s katerim smo postregli vsem zaposlenim in učencem ob »otvoritvi« hotela za žuželke.
V marcu smo dopolnili tudi »hotel« za žuželke, ki nam ga je pripeljala gospa Tina. Najprej smo ga očistili in nato naložili manjkajoče materiale, tako da bodo žuželke v njem našle prijeten dom.
April smo namenili pripravi materiala za mizo, ki jo bomo naredili za naš atrij. Ormoški električarji so nam prijazno odstopili prazen kolut, na katerem imajo navite kable. Kolut smo zbrusili ter ga dvakrat prebarvali, da bo čim dlje kljuboval vremenskim razmeram. Nalomili smo keramične ploščice različnih barv. Učiteljica Urška nam je pripravila vzorec in ga prerisala na kolut, tako da bo naše lepljenje koščkov keramičnih ploščic nekoliko lažje.
Ponovno smo uredili visoke grede. Najprej smo izkopali zelišča, ki so lepo prezimila in jagode. Nato smo prekopali zemljo, jo še dodali in jagode ter zelišča ponovno posadili. Seveda smo zeliščem prej odstranili suhe vejice in jih razdelili na manjše šope. Vse posajeno smo še zalili.
Uredili smo tudi naš nasip pred šolskim vhodom. Populili smo travo in dodali še nekaj vulkanske kamnine in okrasnega peska.
Pridružili smo se tudi šolski akciji zbiranja odpadnega papirja in papir pobrali po sosednjih ulicah, kjer smo stanovalce predhodno pisno obvestili o naši akciji.
DELO V OKVIRU PROJEKTA V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU 2022
V zimskih mesecih načrtujemo aktivnosti, ki jih izvajamo v našem učnem stanovanju ter gospodinjski ali tehnični učilnici. Ob delu se dosti pogovarjamo, tako da spodbujamo primerne oblike medsebojne komunikacije ter krepimo socialne in čustvene kompetence. Čeprav smo vsi, vključeni v projekt, učenci istega razreda, se lahko pri projektu še dodatno povežemo med seboj.
Nismo se še uspeli odpraviti k zunanjim mentorjem, saj se zdravstvene razmere še niso dovolj umirile in spoznavati njihovega dela v delavnicah ali na njihovih delovnih mestih. Zato pa smo izkoristili priložnost in povabili v prostore šole pleskarja. Ob njegovi pomoči smo prepleskali pisarno naše mentorice. Pleskanje je tudi enkratna priložnost za pospravljanje, urejanje nakopičene dokumentacije ter temeljito čiščenje. Naredili smo tudi nove koše za ločevanje odpadkov.
Seveda pa smo z veseljem uporabljali tudi nove pripomočke v gospodinjski učilnici. Pekli smo jafa tortice za vse učence in zaposlene na šoli. Preizkušali smo se tudi pri pripravi žemljine pogače. Pred zimskimi počitnicami smo vse na šoli pogostili z okusnimi jogurtovimi miškami na šolskem pustnem rajanju.
Poleg naštetega pa smo kar nekaj časa namenili izdelavi papirnatih ladjic, ki jih bomo dodali v mozaik dobrodelnega projekta 6 000 000 ladjic za 6 000 000 žrtev društva UP-ornik iz Maribora. Tako se učimo tudi, kaj pomeni pomagati drugim, saj nikoli ne vemo, kdaj se lahko sami znajdemo v situaciji, da bomo tudi mi potrebovali pomoč.
SPOZNAVALI SMO DELO PLESKARJA
Kar pet ur petka, 7. januarja, smo namenili spoznavanju dela pleskarja. V okviru modula sodelovanje v obrtnih storitvah smo povabili v šolo našega zunanjega mentorja, ki nam je predstavil, kako potekajo priprave na pleskanje in samo delo pleskarja ter pripomočke, ki jih pri svojem delu opravlja.
Najprej je bilo seveda treba pripraviti prostor. Pri delu ta dan smo šli v nasprotno smer pregovora, da »je kovačeva kobila vedno bosa« in smo se lotili pleskanja pisarne mentorice projekta. Najprej jo je bilo potrebno sprazniti, česar smo se lotili z učenci ob pomoči hišnika. Potem smo pisarno posesali. Končno se nam je pridružil zunanji mentor. Razložil nam je, kako potekajo priprave na pleskanje. Skupaj smo pokrili tla, zaščitili radiator ter ogledalo in odstranili stikala in vtičnice. Nato je sledilo odstranjevanje barve, ki je odstopila. Potem je bilo potrebno pokitati razpoke. Sledil je nanos prvega sloja barve.
Ker lačni ne moremo delati, sta mentorica in Samanta pripravili malico. »Delavci« so se tako okrepčali s toplimi sendviči in kakavom ali čajem. Po malici je bilo treba pomiti posodo in pospraviti. Fantje pa so nadaljevali s pleskanjem. Po končanem delu je bilo treba odstraniti zaščito, s katero smo prekrili tla. Sledilo je čiščenje in ponovna namestitev pohištva.
Fantje so bili zadovoljni z opravljenim delom, mojster z njihovo pomočjo, Samanta pa s pohvalami, ki jih je bila deležna za pomoč pri pripravi malice. Najbolj pa je zadovoljna mentorica, ki ima sveže prepleskano in pospravljeno pisarno.
DELO V OKVIRU PROJEKTA V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU 2021
V juniju so nas zapustili trije učenci, v septembru pa sta se Samanti in Alešu pridružila Žan in Marcel, tako da so sedaj v projekt vključeni štirje učenci.
Začetek šolskega leta je bil v znamenju priprav in izvedbe letne konference in izmenjave učencev. Letos je bila organizator obeh dogodkov naša šola. Najprej smo se pripravljali na srečanje v živo, a smo po dogovoru mentoric glede na zdravstveno situacijo oba dogodka vseeno izpeljali na daljavo.
Mentorice smo se dogovorile, da bomo na konferenci predstavile do sedaj opravljeno delo, posebej izpostavile zunanje sodelavce in načrte za delo do konca izvajanja projekta. Gospod Marin Vučić, ravnatelj Centra za odgoj i obrazovanje Tomislav Špoljar iz Varaždina, je predstavil možnosti prehoda mladih s posebnimi potrebami po končanem osnovnošolskem izobraževanju na Hrvaške.
Izmenjavo učencev pa je zaznamovala predstavitev domače pokrajine in krajev, iz katerih prihajamo vključene šole ter predstavitev priprave sladice, značilne za domači kraj. Tako smo na naši šoli predstavili pripravo ajdove pogače. Seveda smo jo sami spekli in tudi pojedli.
Na začetku šolskega leta smo se razveselili tudi ob nakupu več gospodinjskih pripomočkov, ki jih z veseljem uporabljamo pri delu.
Ker žal zdravstvene razmere še vedno niso dovolj spodbudne, da bi v okviru modula Sodelovanje v obrtnih storitvah lahko brez omejitev obiskovali podjetnike in pri njih spoznavali različna dela, smo iskali načine spoznavanja različnih opravil kar v šoli. Tako smo med drugim v tem šolskem letu na šoli začeli izvajati šiviljski krožek, kjer učenci, ki so vključeni tudi v PDU, spoznavajo osnove šivanja s šivalnim strojem in izdelujejo preproste izdelke. Tako so si za začetek sešili okrasne blazinice.
Jesen je bila namenjena tudi delu zunaj. Najprej smo se tako lotili brežine ob šolskem vhodu. Odstranili smo travo, izkopali kamenje in neuporabno zemljo, nato pa položili zaščitno folijo ter navozili svežo zemljo. Zasadili smo nekaj trajnic ter natresli okrasno kamenje ter vulkanski pesek. Ob delu smo se okrepčali tudi s smutijem ali popili topel čaj.
Za že tradicionalni šolski kostanjev piknik smo pripravili mini pice. Lotili smo se tudi pospravila zelišč in čilijev, ki so lepo uspevala na naših visokih gredah. Vse skupaj smo sproti pobirali in pripravljali za sušenje in kasnejšo uporabo.
DELO V OKVIRU PROJEKTA V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU 2021
Ko vreme več ni dopuščalo, da bi se lotili zunanjih opravil, smo začeli pripravljati izdelke za praznično tržnico.
Vlivali smo sveče iz naravnega čebeljega voska. Iz čilijev in zelišč, ki so zrasla na visokih gredah, smo pripravili zeliščne soli, ki smo jih tudi primerno spakirali.
Izdelovali smo okrasne smrečice iz recikliranega materiala. Izrezali smo smrečice iz jeansa, na katere smo prišile gumbe, učenci so jih ob pomoči mentorice pri šiviljskem krožku sešili, nato smo jih napolnili s polnilom in do konca sešili ter pritrdili še vrvico za obešanje.
Učenci so ob pomoči mentorice pri šiviljskem krožku sešili tudi vrečice, ki smo jih napolnili s sivko.
Izdelovali smo tudi voščilnice.
Nekaj časa smo namenili tudi pomoči na Rdečem križu, kjer smo pakirali vrečke s hrano za tiste, ki takšno pomoč potrebujejo. Hkrati smo se pogovorili tudi o namenu takšne pomoči.
Seveda smo tudi pekli. Najprej smo se lotili čokoladnih kukijev in čokoladnih lunic, s katerimi smo se posladkali vsi učenci in zaposleni na šoli. S pomočjo novega pekača za palačinke pa smo si le – te privoščili že dvakrat. Ob slastni vroči čokoladi so zamenjale dopoldansko malico.
DELO V OKVIRU PROJEKTA OD JANUARJA DO JUNIJA 2021
PREIZKUŠANJE ROČNIH SPRETNOSTI
Lotili smo se izdelave okrasnih obešalnikov za ključe. Deščice, ki smo jih najprej nažagali, zbrusili in pobarvali smo okrasili s servietno tehniko. Izbirali smo vzorce, ki so nam bili posebej všeč. Na koncu smo privili še kaveljčke ter dodali vrvico za obešanje. Vsak je opravil delo, ki ga je zmogel.
Lotili smo se tudi izdelave okrasnih tablic za vhodna vrata. Nažagali smo les, ga zbrusili, nato pa ga s pomočjo pirografa okrasili. Tudi te deščice smo na koncu polakirali in jim dodali vrvico za obešanje.
Naš zadnji izdelek v tem šolskem letu pa so bile obešanke za različne drobnarije. Reciklirali smo stare hlače iz jeansa. Kar precej dela nam je dalo odstranjevanje žepov in zadrg iz hlač, ki smo jih kasneje s pomočjo ene izmed učiteljic prišili na večji kos blaga. Vse skupaj smo obesili na obešalnik in izdelek bo vsakega izmed učencev spominjal na delo v okviru projekta.
DELO NA VISOKIH GREDAH
Ko je bilo vreme ugodno za delo zunaj, smo se lotili urejanja visokih gred. Treba je bilo odstraniti stare posevke ter ponovno dodati zemljo. Po temeljitem posvetu smo se odločili, da bomo grede letos večinoma zasadili z zelišči, katera bomo posušili in jih uporabili za pripravo zeliščne soli. Tako smo tudi naredili in v začetku julija je že bilo treba pobrati prve sadove našega dela.
SLOVO OD UČENCEV 9. RAZREDA
V tem šolskem letu nas zapuščajo prvi trije učenci, ki so se pred dvema letoma vključili v projekt. Zamislili smo si, da se poslovimo na poseben način. Kar nekaj časa smo namenili načrtovanju tega dogodka. Dogovor je bil, da cel dan preživimo skupaj in še dodatno utrdimo, kar smo se v okviru projekta trudili doseči. Tako smo skupaj načrtovali jedilnik, saj smo se odločili, da si sami pripravimo zajtrk in kosilo. Skušali smo upoštevati želje vseh. Pripravili smo tudi nakupovalni list, da ne bi ostali brez česa potrebnega.
Tako smo dan preživeli v učnem stanovanju. Odločili smo se, da bomo imeli zdrav zajtrk. Privoščili smo si kosmiče z jogurtom in obilico sadja. Na zajtrk smo povabili tudi hišnika, ki nam je vedno, ko smo ga potrebovali, priskočil na pomoč. Naslednja naloga, ki smo si jo zadali, je bilo presenečenje za vse učence in zaposlene na šoli. Pripravili smo pecivo, s katerim smo jih pogostili med rekreativnim odmorom. Hkrati s pripravo peciva je potekala tudi priprava kosila. Pečene piščančje prsi z mladim krompirjem in solato so nam že prav teknile. Za konec pa še čokoladni sufle z vanilijevim sladoledom in vročimi gozdnimi sadeži.
Naši trebuščki so bili polni, vendar pa smo še vse pridno pospravili za sabo in družno ugotovili, da smo se imeli res lepo.
DELO OD OKTOBRA DO KONCA KOLEDARSKEGA LETA
- V petek, 2. oktobra smo se preko Zoom aplikacije udeležili izmenjave učencev, ki bi sicer morala potekati v živo že v mesecu aprilu v Ciriusu Vipava. Ker nam razmere v državi tega srečanja niso dopuščale, smo se dogovorili, da se »vidimo« preko računalnika. Po temeljitih pripravah smo sedli pred računalniški ekran in predstavili, kaj vse smo na naši šoli počeli v okviru PDU v preteklem šolskem letu in kakšni so naši načrti za naprej.
V okviru izmenjave smo predstavili tudi peko mlečnega kruha z rozinami.
Predstavitev dela v lanskem šolskem letu in peko kruha si lahko ogledate na naši spletni strani pod naslovoma Mlečni kruh in PP za izmenjavo učencev PDU1.
- Kot vsako leto v tednu otroka smo tudi letos imeli na šoli kostanjev piknik. Naš prispevek so bile slastne mini pice, ki smo jih pripravili sveže prav pred začetkom piknika.
- Petek pred nočjo čarovnic pa smo namenili peki rok iz listnatega testa, katere smo napolnili z našo domačo marmelado. Nekaj smo pojedli kar svežih, nekaj so jih učenci odnesli domov.
- Potem pa so nas razmere spet prisilile, da smo začeli s poukom na daljavo. Učenci so dobivali navodila in priporočila za delo doma. Le-ta so bila usmerjena v vsakdanjo pomoč doma, peko peciva ter izdelavo voščilnic in raznovrstnih okraskov v času pred božično – novoletnimi prazniki. Učenci so se dela lotili po svojih sposobnostih. Nekaj svojega dela in izdelkov so tudi dokumentirali, kar si lahko ogledate na priloženih fotografijah.
ANALIZA VKLJUČITVE V PROGRAM DODATNEGA USPOSABLJANJA
KAJ VSE SMO NA NAŠI ŠOLI SEPTEMBRA POČELI V OKVIRU PDU?
Najprej je bilo treba pripraviti načrte za delo v tem šolskem letu. Pridružila sta se nam dva nova učenca, Aleš in Samanta, ki obiskujeta 7. razred.
Pogovarjali smo se, kaj vse bi lahko počeli v tem šolskem letu v okviru modula pomoč pri samooskrbi in gospodinjska opravila ter sodelovanja v obrtnih storitvah.
Pripravljena je bila tudi zloženka o programu, ki smo jo predstavili na Paradi učenja, ki je tudi v Ormožu potekala v okviru Tednov vseživljenjskega učenja. Tam smo se skupaj z učenci PPVI predstavili z izdelki, ki nastajajo v okviru našega projekta.
Ker je jesen primeren čas za delo na gredah ter za spravilo pridelkov, smo se tem opravilom tudi bolj posvetili.
Uredili smo visoke grede. Pospraviti je bilo treba paradižnik, ki nam žal ni najbolje uspel. Nato smo grede ponovno dopolnili s svežo zemljo in posejali radič, solato ter motovilec.
Ker pa smo imeli nekaj gred tudi »v najemu«, je tam lepo zrasla rdeča pesa, paprika, feferoni ter stročji fižol. Tako smo imeli dosti dela s pripravo ozimnice.
Pripravili smo kar nekaj steklenic vložene zelenjave. Naredili smo mešano solato v kisu ter vložili rdečo peso in stročji fižol. Pri šoferju šolskega kombija pa smo dobili tudi vedro domačega grozdja, jurke, iz katere pa smo skuhali marmelado.
Dela nam tako že v prvem mesecu ni zmanjkalo. Seveda pa smo se pripravljali tudi na izmenjavo učencev, ki bi sicer morala potekati že v mesecu aprilu, a takrat razmere tega niso dopuščale. Pripravili smo se na predstavitev dela v lanskem šolskem letu. Prav tako smo se lotili peke kruha, kar bi sicer počeli v delavnicah v Vipavi, če bi se smeli tam družiti. Spekli smo mlečni kruh z rozinami in ga tudi poskušali. Peka je predstavljena tudi s fotografijami v predstavitvi.
V petek, 2. oktobra pa smo uspešno predstavili delo na naši šoli v okviru projekta na izmenjavi učencev preko aplikacije Zoom.
Kako izbrati poklic
V načrtu programa dodatnega usposabljanja smo imeli za to šolsko leto tudi obisk posestva Biotehnične šole na Ptuju. Tam bi spoznavali poklice, za katere se je pri njih moč izobraževati, spoznali delo na njihovem posestvu in izvedeli kaj več o poklicu pomočnik v biotehniki in oskrbi. Ker nas je pri izvedbi naših načrtov onemogočil virus, smo se lotili spoznavanja poklicev na teoretični način. Dan dejavnosti smo namenili spoznavanju dejavnikov, ki vplivajo na izbiro poklica. Učenci so svoje sorodnike spraševali o poklicih, ki jih opravljajo in o poteh, kako so do njih prišli.
Prva tako so razmišljali o svojih spodobnostih in spretnostih, ki jih bodo še kako potrebovali pri opravljanju različnih nalog, ki jih v življenju še čakajo.
Vsa spoznanja, do katerih so prišli, nam bodo še kako koristila, ko se bomo spet vrnili v šolo in se začeli še bolj temeljito pogovarjati o izbiri poklica in srednje šole, v katero se bodo odpravili čez malo več kot leto dni.
Poleg razmišljanj o poklicih in iskanju novih informacij pa se nastajali različni izdelki, opravljenih je bilo kar nekaj kulinaričnih podvigov ter poskrbljeno za urejenost okolice.
Delo v okviru projekta ob koncu šolskega leta
Proti koncu šolskega leta je delo v okviru projekta potekalo zelo pestro.
Nekaj ga je bilo še doma – Valentina se je lotila priprave marmelade.
Po vrnitvi v šolo pa smo se lotili kuhanja češnjeve marmelade. Na pomoč sta nam priskočila tudi učenca, ki se projektu pridružita naslednje šolsko leto. Češnje je bilo treba izkoščičiti, uspelo pa nam je napolniti 39 stekleničk.
Nekaj časa smo namenili tudi urejanju šolske okolice, uredili smo visoke grede, pograbljali iglice in storže, ki so padali iz smrek ter pometli.
Zasadili smo visoke grede, ki smo jih napolnili z doma vzgojenim paradižnikom. Malo so nam ponagajali polži, a smo jih uspeli zaustaviti.
Zadnji šolski dan smo pekli »klipiče« – rogljičke s šunko in sirom, s katerimi smo pogostili vse učence in zaposlene na šoli in tako zaključili delo v okviru projekta za to šolsko leto.
Program dodatnega usposabljanja – DELO DOMA
Tudi izvajanje našega projekta je, tako kot vse ostale šolske aktivnosti, situacija s korona virusom preselila na domove naših učencev.
Po temeljitem premisleku, kaj bi učenci ob minimalni pomoči ostalih družinskih članov lahko v okviru projekta delali doma, so nastala kratka priporočila, ki so jih dobili po spletni pošti. Priporočila zajemajo dela, ki so podobna tistim, ki jih učenci izvajajo v okviru modula samooskrbe in pomoči pri gospodinjskih opravilih ter modula obrtne storitve. Aktivnosti so predlagane tako, da jih učenci zmorejo izvesti večinoma sami.
Predlagano jim je bilo, da v okviru modula pomoč pri samooskrbi in gospodinjska opravila pomagajo pri kuhanju, peki peciva, pranju, obešanju in pospravljanju perila, čiščenju hiše, pospravljanju svoje sobe. Ker vsi živijo v hišah, lahko pomagajo tudi pri urejanju okolice, delu na vrtu, presajanju lončnic, zasaditvah cvetličnih gred.
V okviru modula obrtne storitve pa se tudi lahko lotijo nekaterih opravil, ki so blizu tistim, ki se jih sicer učijo opravljati pri zunanjih izvajalcih.
Učenci so se lotili predlaganih opravil, nekatera pa so si izbrali tudi sami.
Valentina in Matej sta tudi doma spet pridno opravljala naloge, ki smo jih načrtovali kot delo v okviru programa dodatnega usposabljanja.
Matej se je lotil:
- KOŠNJE TRAVE: Očetu je pomagal, da sta lepo pokosila zelenico okrog hiše.
- DELA NA VRTU: Sodeloval je pri spomladanskih opravilih na vrtu. Med drugimi je pripravil gredo za sejanje solate in tudi posejal seme solate.
- SAJENJA ROŽ: Ker je pomlad so doma sadili rože, ki jim bodo krasile dom.
- MENJAVE KANALIZACIJSKE CEVI: Zaradi dotrajanosti kanalizacijske cevi so morali cev zamenjati. Da so lahko to naredili, so morali kopati globok jarek. Pri tem delu je aktivno sodeloval.
- MENJAVE POSTELJNINE: Potrebno je bilo oprati posteljnino. Pomagal je tako, da je sam slekel posteljo.
Valentina se je lotila:
- PRESAJANJA ROŽ: Treba je bilo zasaditi korita, ki bodo celo poletje krasila okolico hiše.
- PEKE: Videti je, da že s pridom izkorišča tudi znanja, ki jih je pridobila v slaščičarni.
- POMOČI PRI KMEČKIH OPRAVILIH: Ni ji tuje delo s traktorjem, pomagala je pri sajenju krompirja. Pa tudi travo za živino je naložila in jo odpeljala s travnika.
- ČIŠČENJA STANOVANJA: Poprijela je za sesalec in pripravila mizo
Matej se je lotil peke peciva in z nami deli recept.
MAKOVO PECIVO
Sestavine:
-3 jajca
-1 jogurtov lonček olja
-2 jogurtova lončka maka
-2 jogurtova lončka sladkorja
-1,5 jogurtov lonček mleka
-2 jogurtova lončka moke
Potek:
Sestavine zmešaj v zmes za biskvit. Zlij ga v pekač, obložen s peki papirjem. Speci. Pečen biskvit premaži z marelično marmelado in prelij z čokolado. Po čokoladi lahko po želji posipaš mrvice.
Prva tako je sesal in ob tem zapisal:
Posesal sem celo dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico. Pri sesanju sem se počutil zelo dobro, saj sem se zavedal, da bomo imeli potem lepo in čisto stanovanje. Sesanje mi je všeč, zato se ga bom še kdaj lotil.
Barvanje jajc:
Ker so bili ravno prazniki, se je lotil tudi barvanja pirhov. Sam je jajca pobarval zeleno, barvali so jih tudi vijolično. Tudi barvanje jajc mu je bilo zelo všeč.
Valentina je kljub prepovedi druženja in odpovedi čistilnih akcij poskrbela, da bo vsaj del naše narave spet brez nepotrebne navlake. Ob pomoči družinskih članov je pobirala smeti v bližnji okolici doma.
Oba pa sta se lotila tudi izdelave velikonočnega zajčka, ki bo kar nekaj časa lahko krasil domače dvorišče ali vhod v hišo.
Dan Evrope
Že vrsto let se udeležujemo prireditve ob Dnevu Evrope. Vsako leto predstavljamo eno izmed držav, članic Evropske unije. Letos smo izbrali Avstrijo. Ker smo doma, so učiteljice poslale učencem zaposlitve v okviru dneva dejavnosti. V 8. razredu smo se povezali še z aktivnostmi v okviru našega projekta.
Eno izmed področij, ki ga vsako leto predstavimo za izbrano državo je tudi kulinarika.
Učenci so se tako lotili priprave dunajskega zrezka.
Delo v okviru projekta:
MODUL 1: PRIPRAVA IN SPREMLJANJE CILJNE POPULACIJE
IZOBRAŽEVANJE STARŠEV, VKLJUČENIH UČENCEV IN ZUNANJIH IZVAJALCEV
Staršem in vključenim učencem je bil program predstavljen že v mesecu juniju. Takrat smo se pogovarjali o tem, kaj vključitev v program prinaša in katera področja dela bi učence posebej zanimala. Med poletnimi počitnicami so nato stekli dogovori s potencialnimi zunanjimi izvajalci, ki bi jih potrebovali, da bi lahko izpolnili želje učencev in njihovih staršev. Zunanjim izvajalcem so bile takrat predstavljene tudi specifike naših učencev. Imeli smo veliko srečo, saj smo našli izvajalce, ki se znajo približati našim učencem, jim delo predstaviti na način, ki ga zmorejo razumeti in jih v veliki meri v samo delo tudi vključujejo.
Sedaj so za nami štirje meseci aktivnega dela v Programu dodatnega usposabljanja.
Pred božično novoletnimi prazniki se nam je zdelo prav, da pripravimo druženje vseh vključenih v program. Del druženja je bil namenjen dodatnim informacijam ter izmenjavi izkušenj vseh vključenih, del pa sproščenemu druženju ob pecivu in čaju, ki so ga pripravili vsi trije vključeni učenci. Del popoldneva, ki smo ga preživeli skupaj, je minil v prijetnem vzdušju. Dogovorili smo se, da se pred koncem šolskega leta spet srečamo.
MODUL 3: OBRTNE STORITVE
PRI AVTOMEHANIKU
Precej fantov si želi, da bi lahko v roke vzeli ključe, izvijače in podobne pripomočke ter se preizkusili v vlogi avtomehanika. Našemu Alojzu se v tem šolskem letu ta želja izpolnjuje v veliki meri. Dvakrat na mesec se odpravi v avtomehanično delavnico, kjer se spoznava s pripomočki, delom s strankami in ob stalni podpori mentorja opravlja vsa dela, ki jih zmore.
Hvala gospodu Ivanu Kolarič za prijazen sprejem in vse strokovne nasvete!
V CVETLIČARNI
Kako lepo je biti med rožicami spoznava Valentina, ki se vsak mesec enkrat odpravi v cvetličarno, kjer jo vedno prijazno sprejme gospa Jožica Petek. Valentina se uči urejati razstavne police, spoznava, kako pomembno je vedeti, kaj vse je v cvetličarni na razpolago, kako je treba skrbeti za red v prostoru in kako se vesti do strank. Ob strokovnih nasvetih si je izdelala adventni venček in že z nestrpnostjo pričakuje naslednji ponedeljek, ko bo spoznala novo delo.
V cvetličarni se je Valentina naučila izdelati adventni venček. Prav tako ji je mentorica pokazala, kako se izdela dekorativna pentlja in kako se pripravi žalni paket sveč. Sveče je sama izbrala in naredila vse, kar je potrebno po navodilih mentorice.
V SLAŠČIČARNI
Ne samo med rožice, tudi v svet sladkih dobrot se Valentina odpravi enkrat mesečno. Gospe Majdi Lukaček gre zahvala, da lahko pokuka v proizvodni del slaščičarne. Najprej se je učila, kako delati s kvašenim testom in pekla »klipiče«, sledilo je opazovanje izdelave bonbonov in pakiranje le-teh, zadnja naloga pa je bila priprava slastnih medenjakov, s katerimi bo lahko razveselila sošolce v veselem decembru.
V slaščičarni se je v novembru in decembru prav tako dogajalo marsikaj zanimivega. Najprej je bilo treba iz pripravljenega testa izrezati in speči parkeljne. Naslednjič jih je bilo treba še okrasiti in bili so pripravljeni, da jih je dobil prav vsak učenec naše šole.
Eden izmed obiskov v slaščičarni pa je bil namenjen tudi tehtanju in pakiranju domačih bonbonov.
Sledila je izdelava piškotov za novoletno jelko. Spet jih je bilo treba izrezati in speči, nato pa seveda še čim lepše okrasiti. Tudi piškoti so romali v šolo. Prav vsak učence in zaposleni se je lahko posladkal z enim, ostali pa krasijo novoletno jelko pri Valentini doma.
V KNJIŽNICI
Vsak mesec Matej z nestrpnostjo pričakuje ponedeljek, ko se odpravi v krajevno knjižnico. Na prvem obisku sta ga gospe Leonida in Martina popeljali po vseh prostorih knjižnice in mu predstavili, kako poteka vsakdanje delo pri njih. Na drugem obisku pa se je že seznanil z izposojo in vračanjem knjig in to tudi ob pomoči uspešno opravil. Pomagal je pri pospravljanju knjig na police in bil deležen predstavitve zgodbice s pomočjo kamišibaja.
Hvala za topel sprejem!
NA RADIU PRLEK
Matej se je v mesecu septembru odpravil na Radio Prlek. Tam ga je prijazno sprejel gospod Peter Kirič in ga popeljal po prostorih radia, mu razkazal pripomočke in opremo, ki jo uporabljajo pri delu na radiu. Na koncu sta posnela še krajši intervju, ki je bil predvajan še istega dne.
ANGLEŠKI KROŽEK
Po dogovoru z učiteljico, ki na šoli vodi angleški krožek za učence 5. in 6. razreda je Matej pripravil dve uri pouka. Mlajše učence je skušal naučiti čim več o barvah. Pripravil si je pripomočke, s pomočjo katerih je potekalo delo pri pouku. Upamo, da so se učenci čim več naučili.
MODUL 5: POMOČ PRI SAMOOSKRBI IN GOSPODINJSKA OPRAVILA
POSTAVITEV VISOKIH GRED
Že v začetku septembra smo se lotili postavitve visokih gred. Grede smo kupili s pomočjo donacije. Najprej so jih Matej, Alojz in Valentina ob pomoči hišnika sestavili. Sledila je postavitev in barvanje.
Naslednji korak je bila nabava vseh potrebnih materialov za polnjenje gred. Našemu vabilu se je prijazno odzvala gospa Miša Pušenjak, ki nam je strokovno svetovala, kako grede sestaviti, kaj vanje posejati in posaditi ter kako jih vzdrževati.
Sedaj po potrebi skrbimo za posevke, sproti pa spremljamo njihovo rast in čakamo prve pridelke.
Tudi visoke grede je bilo treba urediti. Jeseni smo posejali solato in špinačo ter posadili česen, čebulo in zelišča. Sedaj jih je bilo treba pripraviti za spomladansko zasaditev.
Prav tako je bilo treba presaditi paradižnik, ki je vzklil po zgodnji spomladanski setvi.
ORMOŠKE LAGUNE
Vsi trije učenci, vključeni v program, smo obiskali Ormoške lagune, kjer nam je gospod Dominik Bombek prijazno predstavil pomen lagun ter njihove prebivalce – številne vrste ptic in vodne bivole. Kasneje smo še opleli zeliščne gredice in si nekaj zelišč tudi nabrali, da smo jih v šoli posušili in jih bomo uporabili za čaje, ponudbo na tržnici in druge namene.
IZDELKI ZA TRŽNICO
Ob petkih se dobivamo in poleg skrbi za visoke grede namenjamo čas kuhanju marmelade, izdelavi okrasnih izdelkov – obešalnikov za ključe, stojal za svinčnike, doz za shranjevanje različnih drobnarij, voščilnic, dišečih sveč in kopalne soli. Vse, kar izdelamo, naši sošolci iz posebnega programa ponujajo vsak mesec enkrat na lokalni tržnici v zameno za dobrodelne prispevke, ki jih potem porabimo za nabavo materialov za nove izdelke, če pa bo kakšen evro ostal, pa ga bomo namenili šolskemu skladu.
V okviru modula samooskrbe smo zadnja dva meseca izdelovali domače marmelade, voščilnice, različne okraske, kopalno sol, mešanico za pecivo in še druge številne izdelke, ki smo jih med drugim ponujali tudi na tržnici v okviru letošnje Severolandije. Ker so bili vsi učenci na odru, smo na stojnico poslali naše učiteljice.
POMOČ NA RDEČEM KRIŽU
Skupaj z našo ravnateljico smo se odpravili tudi na Rdeči križ, kjer smo pomagali pri pripravi paketov, ki jih razdelijo pomoči potrebnim. Gospe Boža in Danica sta nas prijazno sprejeli in nam tudi pojasnili delovanje Rdečega križa. Bili smo zelo delovni in smo pripravili precej paketov, še bolj pa je pomembno, da smo se naučili, kako pomembno je pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo.
PRIPRAVA NA PUSTNO RAJANJE
Ker je bil letos pust med zimskimi počitnicami, so učiteljice v okviru podaljšanega bivanja pripravile za vse učence pustno rajanje. Pripravam smo se pridružili tudi vključeni v projekt in pripravili slastne jogurtove miške in mafine, s katerimi smo se na rajanju vsi posladkali.
Na zabavi, ki je potekala v naši jedilnici, nas je obiskala tudi v Ormožu in bližnji okolici dobro znana Rožmarinka, maskota Rožmarinkinega festivala, ki že nekaj let med poletnimi počitnicami poteka v našem mestu.
Prispevki o programu v medijih:
- Utrip Ormoža, 17. 10. 2019, KTV Ormož (17:21 minuta)
- SREDICA, glasilo Občine Središče ob Dravi, letnik XIII, številka 4, december 2019, (stran 24)
- ORMOŠKE NOVICE, glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019, (stran 22)
Naša šola je vključena v projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in se bo izvajal 5 let. Osnovna šola Stanka Vraza Ormož je v projekt vključena kot konzorcijski partner. Prijavitelj – koordinator oz. poslovodeči konzorcijski partner je Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava). Drugi konzorcijski partnerji so še Osnovna šola Dragotina Ketteja iz Novega Mesta, Združenje bodi ZDRAV iz Vipave in Osnovna šola Milke Šobar – Nataše iz Črnomlja. Namen projekta je povečati socialne in poklicne kompetence otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Konzorcijska skupina je projekt poimenovala kot Program dodatnega usposabljanja (PDU). Osnovne aktivnosti projekta se izvajajo v obliki šestih modulov:
● Modul 1: priprava in spremljanje ciljne populacije
● Modul 2: IKT- seznanjanje in uporaba
● Modul 3: sodelovanje v obrtnih storitvah
● Modul 4: skrb za okolje
● Modul 5: pomoč pri samooskrbi s sadjem in zelenjavo in gospodinjska opravila
● Modul 6: kreativno preživljanje prostega časa.
Naša šola je do septembra 2019 pasivno vključena v projekt, s septembrom 2019 pa se aktivno vključi z modulom 1, 3 in 5. Projekt se zaključi leta 2022. Opisi modulov, ki se bodo izvajali na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož:
Modul 1: Priprava in spremljanje ciljne populacije To je modul, ki bo vsakega posameznika ciljne populacije teoretično pripravil na trg dela in mu omogočal izražanje lastnih interesov, nudil oporo pri prvih začetkih in omogočil optimalno timsko delo vseh deležnikov, preko sodelovanja vseh pri pripravi tranzicijskega individualiziranega programa.
Modul 3: Sodelovanje v obrtnih storitvah Učenci bodo kontinuirano vključeni v obrtne in druge dejavnosti glede na interese. S pomočjo mentorjev in obrtnikov se bodo oblikovale individualizirane oblike dela, ki jih bo ciljna populacija opravljala večkrat tedensko.
Modul 5: Pomoč pri samooskrbi s sadjem in zelenjavo ter gospodinjska opravila Je modul, ki je namenjen razvoju kompetenc na področju kmetijskih panog in gospodinjskih opravil. Ciljna skupina se bo tako povezovala z okolico, razvijala kmetijske veščine in razširila že osvojena gospodinjska opravila.
