Delovna terapija je zdravstvena stroka. Posebnost delovne terapije je, da za obravnavo uporablja aktivnosti.  Aktivnosti so medij, preko katerega osebi omogočimo tisto, kar naj bi v obravnavi dosegli. To je čim večja samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti ─ tistih, ki naj bi jih oseba opravljala, ker jih mora opravljati, in tistih, ki jih oseba želi opravljati ali to drugi od nje pričakujejo. Naloga delovne terapije je omogočiti osebi kljub okvaram, boleznim in pomanjkljivostim čim bolj samostojno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, s tem pa je človek tudi bolj zadovoljen, zdrav, kar pomeni večjo kakovost življenja.

 

DELOVNA TERAPIJA NA ŠOLI

Pri delovni terapiji se z različnimi terapevtskimi tehnikami in metodami omogoča otrokom razviti čutno gibalne, kognitivne in praktične izkušnje na področjih otrokovega delovanja.

V delovni terapiji se izvajajo aktivnosti, ki so individualno prilagojene otrokovim sposobnostim in potrebam.

Delovni terapevti delujemo na področju:

 

  1. DNEVNIH AKTIVNOSTI

 

  1. DELO (ZA POTREBE POUKA): prilagajanje in svetovanje pri izbiri šolske opreme, trening uporabe prilagojenih pripomočkov za roko; obvladovanje ožjega in širšega okolja, prijem pisala).

 

  1. PROSTI ČAS: odkrivanje močnih področji otrok ter motiviranje za izražanje osebnih interesov, igra, druženje (socialni stiki).

 

Cilj delovne terapije je preko ustvarjalne igre naučiti otroka, kako naj v vsakodnevnem življenju opravlja posamezne aktivnosti, da bo čim bolj samostojen in uspešen.

Delovno terapevtska obravnava na šoli  je usmerjena na:

  • učenje dnevnih aktivnosti (oblačenje/slačenje, zlaganje oblačil, zapiranje/odpiranje zadre, zapenjanje/odpenjanje gumbov, obuvanje/sezuvanje, zavezovanje vezalk, umivanje, hranjenje, osebna higiena, mobilnost…);
  • izboljšanje gibalnih aktivnosti (povečanje obsega gibljivosti sklepov, mišične moči, vzdržljivosti);
  • trening grobe, fine motorike in grafomotorike;
  • na pravilne gibalne vzorce, preko katerih otroka učimo stabilnosti oz. ravnotežja, moči drže in aktivnosti hoje. Stabilnost omogoča, da imamo en del telesa fiksen, medtem, ko se drugi del premika;
  • področje senzomotorike, da otroci dosegajo, bolj funkcionalne in kvalitetnejše vzorce drže in gibanja ter izboljšujejo držo in funkcijo roke;
  • pridobivanje novih gibalnih izkušenj, zmanjševanje patoloških vzorcev in stereotipije.

 

Marina Roškar, delovna terapevtka

(Skupno 290 obiskov, današnjih obiskov 1)